О, Великое древо мира, связывающее все миры!
В твоей кроне растут наши судьбы, в твоих корнях спят наши предки!
Projavísʹ se v tem prostranstvu in pozvolite nam spoznati sebe,
Podnima se visoko k zvezdam in se nalaga globoko v zemljo.
Jaz zovu vseh tvojih prebivalcev, vseh, ki se po-dobremu nanašajo k nam!
Pridite!
E. Ратничкина. Odkritje svetega prostora
Načav pisati članke za revijo, drugače bomo videli prebivanje kroga sezon. I prvo, kar smo se odločili spremeniti, – to poveriti samega sebe in poskusiti biti v Celitele letom, a v Vidâŝem – vesnoj. Enželes Errien meni, da je to hotelo že od samega začetka, a na podlagi našega dela je bila njena knjiga "Poti štirih dorog" (Errien, 2003).
V naši regiji so povsem druge spremembe sezone, stran sveta, jug in leto praktično sinonimi. Vesnoj, ko tatuet sneg, obnažaâ skritoe, nam omogoča «videtʹ nevidimoe» v sebi in drugih, v naravi in v določeni situaciji, mi čtim notranjega Vidnega, deluje od svoje poddolžne sužnosti.
Erih Noymann meni, da je «seksualno življenje tudi v neposredni povezavi z vesno, čja narava kot »sezona ljubezni« potrjuje rast začetkov, prestopov na spolno osnovo in povečanje števila samoubijstev. Tako kot je spolnost odgovorna točka za izračun simptomov psihičnega življenja v celotnem, lahko domnevamo, da je v kolikšni meri naša psiha odvisna od vesoljskih določenih obdobij, vključno, morda, in podrobnosti našega življenja. V tem smislu ni nobenih razlik v tem, menimo, da se ta učinek nahaja pod nadzorom hormonov ali nadzorovanim kot drugim» (Neumann, 1994, str. 89).
Hillman piše, da «Ljubov nas oslepi za to, da pogasi neverno in zasebno povsednevno gledanje, da bi se še eno oko lahko odkrilo, oči, ki vzpostavlja gibanje od duše k duši… Ne prosvečen človek, ki gleda in vidi, no prozoren človek, na katerega gledajo in vidijo naskviz; brezrassudnyj človek, ki ničesar ne uporablja v sebi, je postal prozornim zahvaljujoč ustrezni samooceni; его душа любима им, ona popolnoma odprta, popolnoma izraža sebe; on je ravno to, kar je, je svoboden od paranoidnega utajanja, od znanja svojih skrivnosti in od svojega tajnega znanja; njegova prosojnost je prizmoj svojega rodu za svet in za ne-mira. Ibo ni mogoče refleksivnym putem spoznati sebe; samo poslednja refleksija – odraz nekrologa – lahko reče pravdo, in samo Bogu so znana naša dejanska imena» (Hillman, 2005, str. 119–120).
«Mi sledimo prek videnja osebnega ustvarjanja in zmožnosti pridobiti meče in notranje videnje v svetu» (Errien, 2003, str. 24), kar pomeni, da se pooščamo in druge v iskanju in izražamo lastne resnice. Ta arhetip nas spodbuja, da si sami odgovorimo na vprašanja, v čem naša življenjska sanja, ali, kot pravijo šamani, v čem naša lična magija. Arhetip se vidi kot «nevmolična sila znotraj nas, ki nas vztrajno vznemirja biti tem, ker se mi pojavljamo na samem delu, ki ga je treba razkriti in prikazati podolgovato bistvo, videnje in ustvarjanje» (tam že, str. 121). Zanimivo je, da v nekaterih ameriških indejskih kulturah izraz "svjaščeni krog" nastopa kot sinonim resnične, podolgovate sužnosti in pomeni sfero človeške duhovnosti. Ti narodi pravijo, da «ko je človek sam, se nahaja v “svâŝennem kroge”, in ko se vrne k resnični сущnosti – “sidit v centru svâŝennogo kroga”» (tam že, s. 115).
Enželes Errien živi v drugi polšariji in na drugem kontinentu. K nam se je arhetip celostnosti vrnil v svojo stran, ker Samost «ni samo statistična velikost ali zaščitna oblika, ampak v tem času in dinamični proces» (Jung, 2009, § 411). Tako, mi spet pišemo o vesni, no zdaj za nas je vesna – to je intuicija in Videč.
Главный принцип, руководствуются Видящие, – pravi pravdu, ne obtožena in ne osuždana. To je neprosta pot – govoriti brezpristno, ostajajoč znotraj svojega svečenega kroga, ohranjajoč svoje lastno dostoinstvo in dostoinstvo tega, o kom ali o čemer govorimo. Pojdite na to pot in okrepite «to, kdo Vidit», nam lahko pomagajo sredstva, ki obstajajo v tradicionalnih skupnostih: delo z glasom, počitek, meditacija, razmišljanje, molitev in iskanje videnih. «Zvok lastnega glasu in nas oslabi, in povzroča ejforijo; on probuzhdaet rezervy skrityh sil, krepi občutek pripadnosti k skupnosti» (Gudman, Nauvald, 2008, str. 76). Morda, zato v mnogih tuzemskih kulturah obstaja poverje, da naše najljubše pesmi – to je moč pesmi. Izvajam čas na naravo, v razmišljanju in meditaciji, se posodabljamo, kot je narava vesno, in odkrivamo to, kar je skrito znotraj. Počitajte naše sne in obraze, ki prihajajo v času razmišljanja, ki jih razvijamo Videčega znotraj sebe. Iz tega razumevanja se rodi Put. Slučajno vodstvo iz notranjosti sebe, smo pripravljeni k temu, da bi delovali. Vsi šamanski obredi izceljenja se začnejo z ustvarjanjem, a točneje, z uporabo določenega koordinatnega sistema, znotraj katerega se bo odvijal ritual, z odpiranjem "svetovnega prostora", kot se imenujejo ameriški šamani (Villoldo, 2001, str. 154). Ponimanje tega, kar je ustrojeno to prostranstvo, prihaja k šamanom v času usposabljanja in različnih obredov videnja, ki potekajo v času posvečenja. Provodja podčas nekaj ur v pripravah k obredu, šaman zahteva prijateljske njegove duhovne sile, zaroča se s podporo predkov, se obrača k štirim stranem sveta, ki se lahko predstavljajo arhetipičnimi živalmi, pa tudi k zemlji in nebu in visokim božestvam. Na ta način šaman dejansko dela očitno svojo внутреннюю Vselenную, svojo внутреннюю geografiju. Samo razumevanje letnega kroga, njegova notranja filozofija se obnaža v trenutku začetka dela tega, ki izvaja ritual, ki dela osječanimi in prozornimi te sile, ki se prizivajo v krog.
V kakem-to smislu vse šamane – to je mojster ustvarjanja obrednega prostora, vendar vsemu temu predšestvuet zov in nato posvečenje: внутреннюю Vselenную je treba «uvideть», projda čez smrt in vzrojenje. Kot pravi o tem Joan Galifaks, «posredovanje simbolov, pesem in plesnih šaman prenaša na svoj narod sut kozmične zemljepisne geografske točke, ki jih je odkril pri posvetih, v transah in potovanjih duše. Tancujoči mif, ki ustvarjajo karte šamanov, živijo v večnem notranjem svetu, zaprtem z našo tako imenovano resničnostjo» (Joan Galifaks; cit. po: Мэтьюс, 2002, str. 24).
Takim obrazom, obredam isceleniâ predšestvuût obredy videniâ, odkritie, kotoro lahko postane i blagosloveniem, i hudoj noshej. «Atakujoče in nasilno kakovost, ki obvladuje osebnost in jo prenaša v ekstaz, vznemirjenje, poezijo in modrost, ko zajame nezaupljivo idejo, vdihovanje ali upanje, ki izhaja iz podspoznanja, – to je ena stran duhovne dejavnosti. S druge strani spoznavamo odvisnost od matriarhalnega soznanja in zaupanje k njemu. To je zaupanje k kateri koli intuiciji in vdahnenju od emanov podspoznavnega, ki se pojavljajo kjer je ugodno in ko je ugodno, nepostižim in zagoneden način, ki ga skoraj ni mogoče upravljati. V tem smislu je ves šamanizem, ki se širi do samega proročestva, prednostno pasivno stradanje: njegova aktivnost je bolj vznemirjenje, a ne umno dejanje» (Neumann, 1994, str. 92).
Živa šamanski krog mifov, prav tako začnemo delovati z odkritjem svetega prostora, ki se izraža v povabljenih družbenih duhovnih sil, pripravljenih sodelovati v ceremoniji in pomagati v potovanjih. My čtim svoego notranjega Vida, delâssâ drug z drugim svojimi snami in obrazami, zgodovinami iz življenja, ki prihajajo k nam v času čteniâ mifa in potovanja s transovimi pozami.
Itak, šamanski mif:
Vesna – arhetip vidnega – intuicija – mif o Kassandre
Zelo glasam v sebi…
K. Kinčev. Ветер водит хоровод
I v noči, ko iz črevesa konj na Troju
Spustila se smrt, kak и положено, kriлата,
Над избиваемой безумною толпою
Kto-to kriknil: «Eto ведьма виновата!»
V. Высоцкий. Pesem o stvareh Kassandre
Mif o Kassandre – to je točka razpleta med intuicijo matriarhalnega soznanja in samim soznanjem, ki je prešlo na patriarhalni nivo razvoja. Kaj vidi Kassandra, dobil dar Apollona? Zakaj, dobil dar, se je takoj poskušala odpovedati od njega? Dar Apollona – sposobnost točno imenovati to, kar vidiš:
Где обрела ты на муку напрасную
Вещего слова божественный дар?
С воплями бреда сливается песня пророка,
Стройная песня судьбы.
Kje si ti našla za napeva tega lady,
Новые грозящие горем?
Eshill, strofa 1150
No, kaj pomeni "točno", če gre za videnje?
Mif se začne z gibeli Materi v utrobe Otca. Zevs proglatyva Metydu, noseču Afiny: on tvega rojstvo sina, ki ga svergne. V rezultatu iz glave Zevsa se rodi sama predanna na svete doč, doč, nikoli ne znana materija. V otroštvu Afina se druži z dečkom, v nekaterih različicah mifa – z deklico po imenu Pallada (Pallant). To svojega drugega/drugega Afina slučajno ubije v času igre. V pomnilniku ob ubitju dodaja svojemu imenu svoje ime in ustvari paladij, ki ga postavi na Olimpe.
Ko Zevs nasiluje na Olimpe plejado Električno, se to nanaša na rukoju paladijo. Афина выбрасывает в гневе и плеяде, и палладий. Élektra – to je prapraprabuška Kassandri, in prav ta paladij najde Il (praded Kassandri), izprašan u bogov znamenje v česti gradnji mesta: «Apollon Sminfejskij dal Ilu tak svet: “Shrani boginu, padajočega z nebes, — in ti ohraniš svoje mesto. Po nasvetu Il vzdvig v citadeli cerkev, kjer je pomestil izvajanje» (Grevs, 1992, str. 464). Bogi napovedujejo slabo prihodnje mesto, zato Il ne vodi stene okoli Iliona – to dela njegov sin. Krepostne stene, ki ohranjajo desetletno osa, zgradijo Posejdon in Apolon:
«Zevs, razgneven tem, da sta se Apolon in Posejdon postavila proti njemu, je zastavil bogov služiti preprostimi podenščikami, in Laomedont je bil uporabljen za njihovo službo. Posejdon je stroil, Apolon pa je igral na liri in krmil ovec Laomedonta. Лелег Эак помогал Посейдону. No Laomedont je obmanil bogov in jih ni plačal položenega, kot je izzval njihovo grozno negodovanje» (tam že, str. 464). Posejdon vodi stene iz kamna, Apollon – iz glasbe: Troja zanesljivo pakirana.
Kaj imamo? Троя (Илион) – kapsula poškodbe, a simbol poškodbe nastopa paladij. Zevs in Metida (misel, premudrost), Zevs in Élektra – pogloščenje in nasilje Velikogo Ženskega Velikim Moškim. Afina – ubijca Pallady (Pallanta), in ta drug pomeni, da ne bo zelo veliko, če bo skorbila in poskušala uvekovečiti njeno/njegovo spomin. Kaj to pomeni? Kdo je ta drug za Afiny? Ее любовь? Ee čustvenost? Ne vem, no zelo podobno, da je to nekaj, s čimer Afina ne more delati. Афина – edina ženska-neženska boginja. Ubijstvo – simbol prehoda iz matriarhalnega v patriarhalno? «Pallas pomeni samo »devuška« ali »junoša««, (tam že, str. 30–31), to je ona ubija svojo nevinnost, naivnost, odkupuje jo od matriarhalnega, preskakuje prehod od matriarhalnega k patriarhalnemu, postane boginje modrosti. «Ona sama ni bila rojena ženska, a je izšla iz glave Zevsa, in zato, po naravi svoje, globoko vraždebna htonično-ženskega elementa v vsaki materi in v vsaki ženski, ki se je rodila od matere» (Nojmann, 1998, str. 193).
«Sredi mlajših otrok Gekaby Kassandra in Gelen sta bila blizu. V času praznika po naključju njihovega dne rojstva, ki je bil ustvarjen v svetilišče Apollona Fimbrejskega, so ustali od iger in usnuli v kotu, a so jih izpili preveč vina, starši so zabili zanje in, pošatyvaâsʹ, pošli domoj. Ko se je Gekaba vrnila v cerkev, je videla, da so svete zmei ližute uši njene otroke, in zakričala od groze. Zmei tukaj so se zakrili v psa lavrovyh vetwei, vendar s tem trenutkom Kassandra in Gelen stali imajo darom proročnosti» (Grevs, 1992, str. 465). Še mif se razvrača na tak način, kar lahko vidimo: obstaja intuicija matriarhalnega nivoja (Kasandra) in patriarhalnega (Gelen), ki nista povezana med seboj; Kassandra gibnet po gibeli Troi, Gelen postane carem molossov, druži se s sinom Ahilla, živi po padcu Troi dolgo življenje, to je tako, kot je bilo v razvitih intuicijah je razryv, zapret razvoj ženskega obraza. No Kassandra ne umre v gorečem mestu, ona nahodi smrt na tuđi, od roke ženske. Ee ubiva Klitemnestra, ki v svoji vrsti ne natisne tega, kar nasilija: njen prvi mož in rebenok ubity Agamemnonom, njen vtorym možem, dočʹ Ifigeniâ prinesena im je že v žrtev. Matriarhalno je ne odpušča? Kako bo za prehod potrebno predateljstvo Materi, ki Kasandra ne bo smela dokončati. Kasandra – žrica Afiny, ki se poteguje za Apolona. Apollon in Afina – sila sveta, nasprotno тьме matriarhalnega sveta; Kassandra – žrtev, ki omogoča Otcu ohraniti zmago nad Materjo.
Obstaja še ena različica mifa, kot je Kassandra dobila dar Apollona.
«Edenkrat je Kasandra padla v cerkev, se je pojavil Apolon in obljubil, da bo naučil svoje umetnost jasnovidenja, če bo razdeljena z njim. Kassandra, prinev od njega dar, v ostalem odkazala. Apollon jo je ugovoril na enem poceluj, i, ko ga je pocelovala, je on plnul ej v rot in tem je naredil tako, da nikto nikoli ni veril njenim proročestvam» (tam že).
Kassandra to počne, kar mora narediti: ona odpoveduje, izdrži noto končnega vzburjenja. Sopoznavanje hoče povezave, no matriarhalna intuicija odpoveduje, vidim vso košmarno perspektivo zavrnjeno. No in Apollon sprejme odpoved.
Iz ocene o seminarju :
Kassandra – glas Troi, simbol tega mesta. Protivorečie znotraj mene – uznavanie in opuŝennyj pogled, styd? Ali izbeganje…. Ti nosiš metku inakovosti. Kto vpomnit, čto vojnu razvezali drugi, če to ti govoriš o gibeli, proročiшь, kak безумная носишься по stenam. In vse-tako, zakaj si odkril Apollonu? Ali ni odpovedala in sprejela яд поцелуя в полном уме и сознании?
Pojavljamo se v stanju, ko intuicija predskazuje, prikazuje, kaj se zgodi, ali sopoznavanje ni verit, se kaže verit. Za kaj je to treba psihike? Zakaj se vse sprašujemo z odčaanim nedoverenjem samega sebe? Znaem, kaj bo, no ne verim, a potom oplakivamo in gorjuem, zlimsâ na samih sebe. Začem?
Iz ocene o seminarju : In kot sem se najprej počutil v sebi ta intuitivni posel in klikal na njega, potem ko je zadnji trenutek zaspal in se odpovedal od njega, podobno kot Kassandre, ki je porušil dogovor z Apollonom. Kaj dvigalo мною в те моменты? Mislim, strah. Strah sprejema odgovornost za to, kar bo potem, ker se prizna samo to znanje, se samodejno prizna in to, kar sledi za tem znanjem. In takrat, vsled tega znanja, se odpre taka težka cesta boli in poter, s katero se bo treba stolknuti, naverno, vsakemu, kdo je kadarkoli bil natisnjen v stenah svojih lastnih Troi…
Intuicija matriarhalnega soznanja gre neposredno iz Samosti. Ego ne more sprejeti nase take odgovornosti, socium ni pripravljen k takemu znanju. Mnogo vekov ta intuicija se izpostavlja nespodobnemu, ki oblegča drago patriarhalnemu soznanju.
No Apollon se spomni Kassandruja in ne sprošča iz polja svojega pozornosti Oresta, medtem ko to ne bo upravičeno za uboje Klitemnestra. «Sud je bil, kot je bilo. Apollon je bil v vlogi zaščitnika, a starejša iz erinija — obviniteljnice. V jasnih besedah je Apollon zanikal pomen materinstva, trdi, da ženska — ni več kot boroda, v kateri mož vrže seme, da je sodejansko Orestom dovolj upravičen, ker se le odec dostoin imenuje staršem. Ko se je glas razdelil, je Afina sprejela stran odca in oddala svoj glas v zaščito Oresta» (tam že, s. 323). Orest je upravičen za uboje svoje matere. «Zaščitajoč se od materinskega sveta mstilne furije, ki razvajajo ubijcu mater, da bi ubili njegovega samega, Orest beret v sojuzniki sveta sveta. Apollon in Afina mu pomagata doseči pravičnost, in pravičnost v tem primeru pomeni uvedbo novega zakona v nasprotju s starim matriarhalnim zakonom, ki ni poznal preživetja za nepostižimo prestop ubojstva materi» (Nojmann, 1998, str. 193).
Энантиодромия, переворот, смена противоположностей: был один родитель – Мать, стал один родитель – Отец. Na seminarju je mesto napetosti, mesto gneva: «kak tako, samo en roditelj – Otec?!» Na sodišču to prijavlja Apollon, ki je skupaj s sestro prebil otroke Nioby, oskorjenega jih Matja, Leto. Tak ali je enoznačno njegovo sporočilo, kako smo privabili misliti? Ali mu je zelo pomembno, da izveste na svet Otca, pusti in v škodo Materi? Афина дает приют ериниям (matriarhalnemu zakonu) na zemljo Afin.
Predvoditeljница ериний:
Мне ли обиду стерпеть!
Мне ли, старухе седой,
В черные недра земли
Нынче уйти с позором!
Gnev razpira grudi,
Рвется наружу гнев,
Сердце сковала боль.
Mat moja, Noč, ti slyšiš?
Hitroстью bogi vkonec posramili mene.
Afina
Ne, ne nadoest te zadabrivat.
Ne skažeš ti, kaj ja, boginja mlada,
И эти горожане гостью древнюю,
Prezrev gostepriimstvo, grubo gonyat proč.
Нет, коль Пито, богиню убеждения,
Ты чтишь – смягчишься, kroткий услыхав совет.
Tako, ostanʹsâ. Если же откажешься
Ostati, ti ne smeš slati na moje mesto,
На мой народ проклятье, порчу, пагубу.
O da, ne smeješ. Vedaj tebe predlagano
Zemlej tukaj večno popraviti и в почете жить.
Voditeljница хора
Владычица Афина, kje priют me daš?
Afina
Kje ni bed, ni gorja. Poseлись, живи!
Voditeljница хора
А поселюсь – kakšna bo čest za to?
Afina
Brez vas ni dovolj ni v enem domu.
Voditeljница хора
Nadeliš me tako silo?
Afina
Jaz tem pošlju udačo, kdo te skoraj.
Voditeljница хора
I v tem ti daš sporočilo večno?
Afina
Čemu ne biti, tega ne obljubila bi.
(Eshill, strofi 880–900)
Ni Apollon, niti Afina ne zavračajo Matja, vendar jim je pomembno potrditi zakon Otca.
Matriarhальное сознание познает созерцанием, patriarhальное – refleksией. Apollon išče zvezo s Kasandrom, ne da bi bil hladen in odstranjen, ubiva na daljavo, obravnava pod mikroskopom, razlikuje, člani in konkretizira. Če se Apolon poveže s Kasandrom, se matriarhalna intuicija dvigne na raven patriarhalnega soznanja, nastane dolgotrajno delo voobraženj, ki «izhaja iz meja mentalnega zveze našega mikrokozmičnega fantazijskega življenja, refleksivnih “visiživanj” umom dela svojih misli… Roždaje se v procesu voobraževanja imaginalnega sopoznanja povezovanja moža in ženske polarne” (Hillman, 2005, str. 113).
«Notranja misel in intuicija – izražanje duhovne sile nespoznavnega lumen naturae [sveta narave] arhetipično ženskega nočnega sveta, kjer temnota zunaj zaznamuje svet, kot je vdahnjeno« (Neumann, 1994, str. 79).
Appolon: A takrat, v cerkvi, sem ti kazal hotti čutočko… privlačno
Kassandra: Ah, Apolon… Bil si božestveno dober… No preveč рьян…
Boris A. Novak
Obstajajo določene transovne poze, ki bodo ustvarjene za to, da se izboljša stanje videnja. Res je, da mnogi iz teh poz – to je ostalo od starodavnih šamanskih obredov, namenjenih za prehod v posebno stanje oživljanja, v katerem se «filtri oživljanja» dvigajo posebej pospešeno, delajo dostopnimi za naše inono razumevanje sveta in globoko znanje. Natisnjene v kamnu, glini in naskalnih risbah, so ti starodavni "ritualni navodili" prišli do naših dni in so na voljo za naše "vključeno opazovanje".
Ena izmed takšnih obrednih poz, «močijska jasnovidna», pripada starodavni peruanski kulturi indejcev močika, znana po vsem svetu s svojo neverjetno keramiko in svetimi Piramidami Sonca in Lune. Majhna glinana figura prikazuje sijočo staro žensko v združeni, napetostni pozi, s podloženimi koleni. На ее лице парными линиями нанесен необычный образ. Enkratnega pogleda na nee dovolj, da bi iskal osebno globino in sosredotočennost njenega stanja: «to, kar vidi», je preizkusila sebe in dar videnja, in njegova težava. Lahko je, zato se hrani očutje, da eno njeno oko gleda v «etot» svet, daleč v prostor, a drugi naslov v globino sebe. Bodite pozorni na veliko velikost svojega ušesa, ki nam kaže na različne načine pridobivanja informacij v spremenjenem stanju soznanja. Kot pravi burjatska šamanka Marina Čojžalsanova, "šamansko videnje lahko pride v videu šepota, slike, oщуščenih ... v vseh po-raznem, komu-to preprosto pride do znanja" (iz osebne besede). Če pred izvedbo prenosne poze poterete svoje uši, da aktivirate svojo funkcijo, bo to vzpostavljanje v času transa še posebej okrnjeno. Prorisovka parnyh linij na lice ustvarja določen energijski odtis, ki je sposoben povečati preživetje ne samo v času prenosa, ampak in v času sna v prvih nočeh po potovanju. «Sny se nahajajo bolj četkimi, in vse, kar mi v njih vidimo, – bolj prostornim» (Gudman, Nauvald, 2008, str. 219).
Опыт участниц можно писать naslednjimi besedami: veliko energije in veliko zlosti; nevynosimost, bessilye; žrica Luny i žrica Solnca; много огня, жар, чувство расширения. Ritualna pozimi je razvila temo težkega odpiranja videnja in obretenja dara, ki se je pojavila na površini spora «mogu – ne morem», zlobnost in pomiritev, občutek, da «mogu zagledati v vodo in videti kraj sonca», «povezava nemogočega», in tudi konflikt med logiko in intuicijo, moškim in ženskim. En iz zgodb o potovanjih: Vižu vse v rdeče-oranžno-črnih tonah, to je Nigde. Mnogo ognja, zelo žarko. Muzyka barbanov. Танцует мужчина. Mnogo strasti, veliko agresije. Strašno. Таинственно. Это завораживает. Bolьно. Он манит. Оторваться невозможно. Ni časa, ni prostora. Kaže se, da se to dlitsa večno. Ali en mig. Vem, da je tanec Apollona.
Običajno začnemo in zaključujemo seminar s sočasnim zvokom naših bubnov, ki se uvršča na notranjo temo «Ja kot Kasandra». V prvem krogu zvoka, po mnenju udeležencev, je Kassandra vstala v popolni rasti, ki povzroča vznemirjenje vseh notranjih stihov.
Voznikalo oщущение metanija pred energijami, ki se dvigajo, in ti kot človek ne moreš narediti ničesar, samo preduprediti, sila idet. Drugi krog skupnega zvoka povezuje vtisnjenja iz celega procesa, ki zbira vse prozvočene zgodovine in obnaža osebno ozemlje znotraj nas, povezano z Videnjem.
Zakončiti članek o Kassandreju in Videni želi govoriti z besedami udeležencev seminarja: «Možno je govoriti o globokem bivanju ne samo o svoji osebni ženski zgodovini, no in o nadosebni zgodovini Ženskega, kjer sem se počutila sosudom za svoje voplošnje. Pri tem sem sprejela v sebi to, česar se je prej tak stranila, tudi bojala in potem je izbegla tega. To, da je bilo prej veliko manj kot del nedostojnega, tudi nizkega v očeh družbe, je postalo moej siloj. Počutila sem silo Ženske.
Как пелена упала с глаз.
Kassandra odkriva, kaj-to vsakemu iz tega ogromnega in mnogoštevilnega, da v njem obstaja, odvisno od tega, koliko je vsak sposoben v tem trenutku sprejeti. Ili ne sprejeti. Определенно для Кассандры нужно дозреть.
Želim begati in orat, ko se vse to dogaja okoli. Užasnitesʹ, žitelí Troi, moemu brezumíû, vi ved ne osoznali svojega. Še niste našli tega, kar ste našli veliko. Tem, če ne vladaš, lahko žrtvovat.
Če ni potrebe v svobodi, delo – le oblegčenje dni žiz ni. Posebej zdaj. Gotovye mnenja, načiny življenja, pravila – vse za varno umiranje. Meni se je včeraj malo odpovedalo od sebe, do srečanja z Apollonom. A zdaj sem. Meni so zelo pomembni moji Zevs, Baba-jaga, Jezus, Avraam, Isaak in Kassandra, Medeja, Kolobok in Konek- Gorbunok. U moej Baby-yagi poln pogreb volšebstva in poln pogostost glave. Meni nužen Apollon. Meni je potrebna. Kassandra, hvala tebi».
Bibliografija
Neumann E. Strah pred ženskostjo. – Princeton University Press, 1994.
Виллолдо А. Šaman. Мудрец. Celitel. – Sofija, 2001.
Грейвс Р. Mifы starodavne Grčije. – M.: Progress, 1992.
Gudman F., Наувальд Н. Ekstatični trans. – Ripol klasik, 2008.
Мэтьюс Д. Keltski šaman. – M.: София; ID Gelios, 2002.
Эрриен Э. Put štirih dorog. – Sofija, 2003.
Novak Б. A. Kassandra. cit. po: http://www.stihi.ru/2011/04/14/9165.
Нойманн Э. Происхождение и развитие сознания. – M.-Kijev, Рефл-бук,
Vakler, 1998.
Hillman D. Mif analiza – M.: Kogito-centr, 2005.
Эсхил. Орестея // Агамемнон. cit. po: http://www.lib.ru/POEEAST/
ESHIL/eshil1_2.txt.
Эсхил. Орестея // Эвмениды. cit. po: http://www.lib.ru/POEEAST/
ESHIL/eshil1_4.txt.
Юнг К. g. Эон – М.: Академический проект, 2009.
Jaz ne vorožeja, ne gadalka.
Jaz durnega oči ne slimu.
Daže če me tebe in žalko –
Как скажу я – будет посему.
Кто кадилом машет, кто мечом
Ты солдатом числишься у Бога.
Я у Бога числюс толмачем…
В жизни каждому своя дана дорога.
Виктория Роше, Кассандра
Članek o seminarjih, na katerih smo bili naloženi v prostoru Mifa o Kassandreju, na koncu njegovih svojih misli, čustev, asociacij, na enem od nivojev, ki podpirajo metaforo o Kassandreju, kot o vodilni funkciji Intuicije matriarhalnega spoznanja.
Avtorji člankov in ciklusa seminarjev:
Елена Ратничкина – psiholog, praktik in raziskovalec šamanizma; vodja Instituta Felisitas Gudman (Rusija), ki se izobražuje praktikum ritualnih transov po itop.moscow
Kondratova Olga – analitični psiholog, član IAAP, ROAP
Članek je bil objavljen v reviji “Jungianskij analiz” št. 2 2014, zahvaljujem se glavnemu uredniku revije Elenu Purtovu za besedilo članka in dovoljenje, ki ga je razmestil na mojem spletnem mestu.